10 znakov, da slabo skrbite zase

10. 4. 2024
Deli
10 znakov, da slabo skrbite zase (foto: shutterstock)
shutterstock

Morda tudi vi ves čas postavljate sebe na zadnje mesto, vendar boste morali za to prej ko slej plačati ceno – in ta cena je vaše zdravje.

Nihče ne more narediti vsega. Vendar ste nekako vseeno prepričani, da vi lahko. Ves čas skrbite za druge, sebe pa postavljate na zadnje mesto. Če se najdete v tem opisu, je tukaj 10 znakov, da ne skrbite dovolj zase.

1. Pogosto zbolite

Po podatkih Ameriškega centra za preprečevanje bolezni povprečen odrasel človek na leto preboli približno dva do tri prehlade. Če ugotovite, da zbolevate veliko pogosteje kot to, je morda to zato, ker vaše telo potrebuje več pozornosti. Kronični stres, slabi odnosi, nezmožnost zdravega izražanja čustev, pomanjkanje spanja, premalo telesnega gibanja in slaba prehrana lahko sčasoma prispevajo k temu, da vaše telo oslabi, kar vodi v pogostejše bolezni.

>> To so najpogostejši vzroki bolezni

2. Ugotovite, da se brez razloga jezite na druge

Ni mogoče zanikati, da se vsak dan zgodijo nadležne stvari. Toda če ugotovite, da vas že najmanjše napake izjemno zmotijo in da svojo jezo stresate na ljudi, ki si tega sploh ne zaslužijo, je to lahko znak, da ne skrbite dovolj zase, saj niste zares v stiku s svojimi čustvi. Čustev ne izražate tam, kjer bi jih morali, nato pa jih stresate povsod drugod. 

3. Presenečeni ste, kako hitro postanete frustrirani

Frustracija je naravni odziv na stres, toda ko dobro skrbite zase, ta občutek pride in gre. Vendar pa WebMD opozarja, da ima dolgotrajen stres več negativnih učinkov na vaše splošno počutje in lahko sčasoma začne negativno vplivati na vaše odnose, če začnete svojo frustracijo znašati na druge.

4. Vaši prijatelji in ljubljeni se od vas oddaljujejo

Če se ne nadzorujete, lahko razdražljivost in frustracija privedeta do nasilnega vedenja. Če ljudje nenehno čutijo, da morajo hoditi po jajčnih lupinah okoli vas, morda ne bodo več želeli preživljati časa z vami.

>> Kaj pa, če se naučimo JEZO uporabiti sebi in odnosom v prid?

5. Zanašate se na kofein, protibolečinske tablete, alkohol ali kako drugo snov

Vsi imamo mehanizme spoprijemanja, da preživimo težke dni, toda če se nenehno zanašate na stvari, kot so kofein in druge substance, da se začasno počutite bolje, je to znak težav, ki jih je treba obravnavati. Nezdravi mehanizmi spoprijemanja, kot so alkohol, protibolečinske tablete in celo kofein, prinesejo začasno olajšanje, vendar pogosto dolgoročno poslabšajo težave.

6. Groza vas je iti v službo

Tudi tisti, ki imajo radi svoje delo, imajo včasih dni, ko bi raje ostali doma. Vendar pa so stalno opuščanje projektov, ki so vas nekoč navduševali, vlaganje minimalnega napora v delo ali pogosta odsotnost z dela rdeče zastavice, ki kažejo, da vaše pomanjkanje motivacije morda izhaja iz nečesa resnejšega.

7. Ste nenehno utrujeni

Nenehen občutek utrujenosti čez dan ni normalen. Nenehno pomanjkanje energije lahko povzročijo tako fizične kot duševne bolezni, ki jih je treba čim prej obravnavati. Ko pričnete svoje življenje primerno urejati, kronične utrujenosti ne bo več. 

>> Ste kronično utrujeni? Tukaj odkrijte zakaj!

8. Ste napeti in zaskrbljeni

Občasno skrbeti je naravno, toda če se ves čas počutite pod hudim pritiskom, je to signal vašega telesa, da je treba nekaj spremeniti, saj je pod kroničnim pritiskom ves čas. 

9. Ne spomnite se, kdaj ste si nazadnje privoščili kaj zase

Se ne spomnite, kdaj ste nazadnje zares zadihali, se odpravili na izlet ali počitnice? Če ves čas samo delate in to ponavljate vsak dan, se boste zagotovo začeli počutiti izgorele. Vsi si zaslužimo malo razvajanja, pa naj bo to za začetek tudi samo naročanje hrane na dom, ko res ne želite kuhati, ali preživljanje dodatne ure v postelji čez konec tedna.

10. Ne čutite se ustvarjalne in ne poskušate več novih stvari

Občutek zdolgočasenosti in nezmožnost najti veselje v vsakdanjem življenju sta znaka, da že predolgo samo delate in si ne vzamete časa zase.

Povzeto po Yourtango.com

Preberite tudi:

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar